Kako izračunati odpravnino in do katere višine je neobdavčena

Odpravnina je zakonska pravica delavca ob določenih oblikah prenehanja delovnega razmerja. Gre za obveznost delodajalca po 108. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ne za prostovoljno nagrado. Ključno za obračun so tri stvari: pravilna formula, zakonski maksimum in — pogosto napačno razumljena — davčna oprostitev, ki je omejena s povprečno plačo v RS, ne s plačo delavca.

Kdaj pripada odpravnina

Pravica do odpravnine (ZDR-1 čl. 108): ko delodajalec delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi

1. iz poslovnih razlogov — ukinitev delovnega mesta, prestrukturiranje, zmanjšanje obsega dela;
2. iz razloga nesposobnosti — delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov oziroma ne izpolnjuje pogojev za delo.

Brez odpravnine:

• Izredna odpoved zaradi hudih kršitev delavca (kraja, neupravičena odsotnost itd.).
• Delavčeva odpoved po lastni volji.
• Sporazumna razveza — zakonske odpravnine ni; stranki se o plačilu lahko dogovorita, tak znesek pa ni davčno oproščen po pravilih spodaj.

Posebna ureditev velja za pogodbo za določen čas (ZDR-1 čl. 79) in upokojitev (ZDR-1 čl. 132) — glej spodaj.

Formula po ZDR-1 čl. 108

Delovna doba pri delodajalcu	Odpravnina na leto dela
več kot 1 do 10 let	1/5 osnove
več kot 10 do 20 let	1/4 osnove
nad 20 let	1/3 osnove

Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih (čl. 108/3).

Zakonski maksimum (ZDR-1 čl. 108/4): odpravnina ne sme preseči 10-kratnika osnove, če kolektivna pogodba dejavnosti ne določa drugače.

Kaj je osnova

Osnova je povprečna mesečna plača, ki jo je delavec prejel ali bi jo prejel, če bi delal, v zadnjih 3 mesecih pred odpovedjo (čl. 108/1). Vključuje osnovno plačo in redne dodatke (npr. dodatek za delovno dobo); povračila stroškov (malica, prevoz) in regres vanjo ne sodijo. Pri enkratnih izplačilih (npr. božičnica) preverite kolektivno pogodbo in sodno prakso.

Primeri izračuna

Primer 1 — 15 let dobe, plača 2.200 €

• Razred: več kot 10 do 20 let → 1/4 osnove × leta.
• Odpravnina: 2.200 × 0,25 × 15 = 8.250,00 €.
• Maksimum: 10 × 2.200 = 22.000 €. Pod mejo → izplača se 8.250,00 €.

Primer 2 — 35 let dobe, plača 3.000 €

• Razred: nad 20 let → 1/3 osnove × leta.
• Formula: 3.000 × (1/3) × 35 = 35.000,00 €.
• Maksimum: 10 × 3.000 = 30.000,00 €.
• Izplača se 30.000,00 € (zakonsko omejeno).

Primer 3 — 7 let dobe, plača 1.800 €

• Razred: več kot 1 do 10 let → 1/5.
• Odpravnina: 1.800 × 0,20 × 7 = 2.520,00 €.

Davčna obravnava — ključna past (ZDoh-2 čl. 44)

Tu je največ napak v obračunih. Pravilo (ZDoh-2, 44. člen, 1. odstavek, 9. točka) je:

Odpravnina zaradi odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti se ne všteva v davčno osnovo v višini, ki jo je delodajalec dolžan izplačati po zakonu, vendar največ do 10 povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji.

Neobdavčen je torej nižji od obeh zneskov: zakonska odpravnina (ki je že sama omejena na 10-kratnik osnove delavca) ali 10 povprečnih plač v RS. Kar delodajalec izplača nad zakonsko višino (npr. po kolektivni pogodbi ali dogovoru), je obdavčeno.

Za povprečno plačo se upošteva zadnji objavljeni podatek SURS (ZDoh-2 čl. 44/3), zato se meja spreminja z vsako mesečno objavo – pred izplačilom preverite zadnji podatek. Primer s povprečno bruto plačo za julij 2026 (2.708,63 €, zadnji podatek za izplačila od 23. 9. 2026):

• 10 × 2.708,63 € = 27.086,30 €.

Vse nad neobdavčenim zneskom se obdavči po običajni progresivni lestvici, od tega dela se plačajo tudi prispevki — od neobdavčenega dela pa ne (ZPIZ-2 čl. 144).

Pozor — povezane osebe: oprostitev ne velja za odpravnino, izplačano delavcu, ki je z delodajalcem povezana oseba, in ne za vsako naslednjo odpravnino pri istem delodajalcu ali z njim povezani osebi. Taka odpravnina je v celoti obdavčena.

Primer davčne obravnave (izplačilo oktobra 2026)

Primer A — 15 let dobe, plača 2.200 €, odpravnina 8.250 €:

• Celotna odpravnina 8.250 € je pod 27.086,30 € → brez dohodnine in prispevkov.
• Delavec prejme 8.250,00 € neto.

Primer B — 35 let dobe, plača 3.000 €, odpravnina 30.000 € (omejena na 10-kratnik osnove):

• Oprostitev: 27.086,30 €.
• Obdavčljivi presežek: 30.000 − 27.086,30 = 2.913,70 €.
• Od 2.913,70 € se obračunajo prispevki (23,1 %) in dohodnina po običajnih pravilih.
• Delavec prejme približno: 27.086,30 € + neto del od 2.913,70 € (okvirno ~1.350–1.650 € neto, odvisno od drugih dohodkov delavca v tistem letu).

Primer C — direktor d.o.o., 25 let dobe, plača 6.000 €, odpovedana iz poslovnega razloga:

• Formula: 6.000 × (1/3) × 25 = 50.000 €; maksimum 10 × 6.000 = 60.000 € → izplača se 50.000 €.
• Če direktor ni povezana oseba: oprostitev 27.086,30 €, obdavčljivi presežek 22.913,70 € — od njega polni prispevki (23,1 % + 17,1 %) in dohodnina po progresivni lestvici, velik del po 33 % ali 39 %.
• Če direktor družbo nadzira (npr. je njen lastnik) ali je z lastnikom v sorodu, je povezana oseba (ZDoh-2 čl. 16) — tedaj je celotnih 50.000 € obdavčenih.

Odpravnina ob upokojitvi (ZDR-1 čl. 132)

Delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj 5 let in se upokoji, pripada odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece ali dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje (kolektivna pogodba dejavnosti lahko določi drugače).

Davčna obravnava: neobdavčena je do višine, ki jo določi vlada — po 10. členu Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja 300 % zadnje znane povprečne letne plače v RS, preračunane na mesec. Za izplačila od 24. 2. 2026 je to 3 × 2.536,03 € = 7.608,09 € (povprečje leta 2025). Presežek se obdavči po splošnih pravilih.

Pogodba za določen čas (ZDR-1 čl. 79)

Ob izteku pogodbe za določen čas pripada delavcu odpravnina:

• Osnova: povprečna mesečna plača za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev (oziroma iz obdobja dela).
• Pogodba za eno leto ali manj: 1/5 osnove (ne glede na to, koliko mesecev je trajala).
• Pogodba za več kot eno leto: 1/5 osnove, povečana sorazmerno za vsak mesec dela nad enim letom.
• Ne pripada pri nadomeščanju začasno odsotnega delavca, sezonskem delu, krajšem od 3 mesecev v koledarskem letu, javnih delih in ukrepih aktivne politike zaposlovanja, ter če delavec z delodajalcem sklene (ali odkloni ponujeno ustrezno) pogodbo za nedoločen čas.

Davčna obravnava je drugačna kot pri čl. 108: oprostitev je največ 3 povprečne mesečne plače v RS (ZDoh-2 čl. 44/1, 11. točka) — primer ob povprečni plači za julij 2026: 8.125,89 €; pred izplačilom preverite zadnji podatek SURS.

Delovna doba — kaj šteje

Pri istem delodajalcu: doba dela pri delodajalcu, ki odpoveduje, vključno z delom pri njegovih pravnih prednikih (npr. ob prenosu podjetja).

Vključeno: redno delovno razmerje, pogodba za določen čas, ki je prešla v nedoločen, starševski dopust, bolniške — vse ob trajajočem delovnem razmerju.

Ni vključeno: zaposlitve pri drugih delodajalcih (tudi pri povezanih družbah v skupini, ki niso pravni predniki), pogodbe o delu, avtorske pogodbe, prejšnja samozaposlitev.

Rok izplačila

Odpravnino mora delodajalec izplačati ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi (ZDR-1 čl. 108/6), če kolektivna pogodba dejavnosti ne določa drugače. Zamuda:

• Delavec lahko terjatev uveljavlja pri delodajalcu in nato pred delovnim sodiščem.
• Delodajalcu tečejo zakonske zamudne obresti.
• Inšpektorat za delo lahko izreče globo po ZDR-1 (217. člen: 3.000–20.000 €, za manjšega delodajalca 1.500–8.000 €).

Poročanje FURS

Delodajalec odpravnino prijavi na obrazcu REK-O (od 1. 1. 2023 nadomešča REK-1 in druge REK obrazce), in sicer najpozneje na dan izplačila. Za odpravnino zaradi odpovedi ali izteka pogodbe za določen čas je predvidena posebna vrsta dohodka, pri čemer se ločeno navedeta:

• Neobdavčljivi del (do zakonske meje).
• Obdavčljivi del (nad to mejo, z obračunanimi prispevki in dohodnino).

Napačna razmejitev pomeni doplačilo davka in prispevkov z obrestmi ter tveganje globe v davčnem nadzoru.

Posebnosti za s.p. in d.o.o.

• S.p. sam zase: ne more sebi izplačati odpravnine — ni delovnega razmerja.
• S.p. z zaposlenim delavcem: dolžan izplačati odpravnino po enakih pravilih kot d.o.o.
• D.o.o. direktor, zaposlen pri lastni firmi: ob odpovedi iz poslovnih razlogov (npr. ob zaprtju firme) ima pravico do odpravnine po ZDR-1. Davčna oprostitev pa praviloma ne velja, če je direktor z družbo povezana oseba (jo nadzira kot lastnik) — takrat je celotna odpravnina obdavčena. Odpravnina zato ni davčna »optimizacija« ob likvidaciji.

Pogoste pasti

1. Napačna meja oprostitve — neobdavčena je zakonska odpravnina, vendar največ 10 povprečnih mesečnih plač v RS po zadnjem podatku SURS (meja se spreminja z vsako mesečno objavo); vse, kar presega zakonsko odpravnino, je obdavčeno.
2. Spregledane povezane osebe — odpravnina lastniku-direktorju ali družinskemu članu je v celoti obdavčena.
3. Zamenjava bruto/neto — odpravnina se izračuna bruto, obdavči se samo presežek nad oprostitvijo.
4. Upokojitev po čl. 132 obravnavana kot odpoved po čl. 108 — oprostitev je 300 % povprečne letne plače RS na mesec (7.608,09 €), ne 10 povprečnih plač.
5. Pogodba za določen čas obravnavana kot odpoved po čl. 108 — oprostitev je le do 3 povprečnih mesečnih plač.

Viri

• ZDR-1 čl. 108 — odpravnina ob odpovedi iz poslovnih razlogov / nesposobnosti.
• ZDR-1 čl. 79 — odpravnina ob izteku pogodbe za določen čas.
• ZDR-1 čl. 132 — odpravnina ob upokojitvi.
• ZDoh-2 čl. 44 (1. odstavek, 7., 9. in 11. točka; 3. odstavek) — davčna oprostitev.
• Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, 10. člen — odpravnina ob upokojitvi.
• SURS — Sklep o objavi gibanja plač za julij 2026 (Uradni list RS, št. 1470/26): povprečna bruto plača 2.708,63 €.
• FURS — Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja (poglavji 4.2 in 4.8–4.9).

Praktično

Izračun odpravnine pri različnih dobah in plačah je pogost vir sporov in revizij FURS. Pravilen pristop: natančna delovna doba, povprečje 3-mesečne plače, pravi razred (1/5, 1/4, 1/3), preverjen maksimum 10-kratnika osnove in pravilna razdelitev na neobdavčljiv in obdavčljiv del. Obračuna plač in odpravnin eFascikel trenutno ne ponuja — izračun pripravite z računovodjo ali v plačnem programu, ki ga uporablja.