S. p. ali d. o. o.: kako izbrati ustrezno obliko poslovanja

Izbira poslovne oblike ni samo vprašanje »majhno vs. veliko«. Razlike so v osebni odgovornosti, obdavčitvi dobička, administrativnem bremenu in fleksibilnosti izplačil. Spodaj so številke, ki veljajo v letu 2026.

Hitra primerjava

	s.p.	d.o.o.
Odgovornost za obveznosti	Podjetnik odgovarja z vsem svojim premoženjem	Družba odgovarja s svojim premoženjem; družbeniki praviloma ne odgovarjajo osebno
Osnovni kapital	0 €	7.500 €
Obdavčitev dobička	Dohodnina; obravnava je odvisna od načina ugotavljanja davčne osnove	DDPO 22 % (2024–2028)
Izplačilo dobička lastniku	Neposredno iz s.p.	Dividenda 25 % (od 1. 1. 2022)
Letno poročilo za javno objavo na AJPES	Da (razen normirancev)	Da
Ustanovitev	Prek SPOT (prej e-VEM), brezplačno	Prek SPOT brez notarja (en družbenik, denarni vložek, vzorčni akt) ali pri notarju

SPOT (Slovenska poslovna točka, prej e-VEM) je državni portal in mreža točk za registracijo s.p. in d.o.o.

Davki v 2026 na kratko

• DDPO 22 % — velja za leta 2024–2028 (ZORZFS, financiranje obnove po poplavah 2023); osnovna stopnja je 19 %.
• Davek na izplačilo dividend 25 % — od 1. 1. 2022.
• Splošna olajšava 2026: 5.551,93 €; dodatna splošna olajšava se prizna zavezancu z letnim dohodkom do 17.766,18 €.
• Dohodninska lestvica: progresivno od 16 % do 50 %.
• Prag za DDV: 60.000 € koledarskega leta, tolerančno območje 60.000–66.000 €, nad 66.000 € takojšnja identifikacija (čl. 94 ZDDV-1).

Kdaj izbrati s.p.

Primerno za:

• Storitvene dejavnosti, ki jih opravljate samostojno (svetovanje, razvoj, oblikovanje).
• Posle brez večjih tveganj in brez zunanjih vlagateljev.
• Poslovanje s povprečno do 120.000 € prihodkov letno (normiranec po ZPZR, polno zavarovan).

Prednosti:

• Takojšen dostop do prihodkov — ni ločenega izplačila dividende.
• Obseg knjigovodstva je odvisen od izbranega načina ugotavljanja davčne osnove; normirani odhodki pomenijo administrativno poenostavitev.
• Brezplačna ustanovitev prek SPOT.

Slabosti:

• Osebna odgovornost z vsem premoženjem — upnik lahko poseže na zasebno imetje.
• Progresivna dohodnina — pri višjih dohodkih preskok v zgornje razrede.
• Težje pridobivanje tveganega kapitala (investitorji kupujejo deleže, ne s.p.-jev).

Kdaj izbrati d.o.o.

Primerno za:

• Posle z večjim finančnim ali odgovornostnim tveganjem.
• Dva ali več soustanoviteljev.
• Podjetja, ki načrtujejo rast, zaposlovanje ali zunanje investicije.
• Stabilno poslovanje nad 120.000 € letno.

Prednosti:

• Ločenost premoženja družbe in družbenikov. Družba za svoje obveznosti odgovarja s svojim premoženjem; družbeniki praviloma ne odgovarjajo osebno. Izjeme je treba presoditi posebej.
• DDPO 22 % na zadržan dobiček; izplačilo v dividendi obdavčeno 25 % — skupna efektivna stopnja ~41,5 %. Pri visokih dohodkih lahko ugodneje od najvišjih razredov dohodnine.
• Dobiček lahko zadržite v družbi za reinvestiranje brez takojšnje dohodnine.

Slabosti:

• 7.500 € osnovnega kapitala (dovoljeni tudi stvarni vložki).
• Notar pri ustanovitvi, če ne izpolnjujete pogojev za brezplačno ustanovitev prek SPOT (npr. stvarni vložki ali več družbenikov s prilagojeno pogodbo).
• Obvezno letno poročilo na AJPES.
• Če se v družbi zaposlite kot direktor, plačujete polne prispevke iz plače.

Normiranec po ZPZR (velja od 1. 1. 2026)

ZPZR (Uradni list RS, št. 91/25, z novelo ZPZR-A, št. 32/26) je za davčna leta od 1. 1. 2026 prenovil normiranski režim; stopnjevani normirani odhodki veljajo že od 2025:

Status	Prag (povprečje 2 let)	80 % normiranih odhodkov	40 %	0 %
Polno zavarovan s.p. (≥ 9 mesecev)	120.000 €	do 60.000 € prometa	—	nad 60.000 €
Popoldanski s.p.	50.000 €	do 12.500 €	12.500–30.000 €	nad 30.000 €

Davčna osnova se obdavči progresivno: 20 % do prelomne osnove oziroma 35 % nad prelomno osnovo. Prelomna osnova je 72.000 € za polno zavarovane oziroma 33.000 € za popoldanske s.p. Dohodek normiranca se ne všteva v letno dohodninsko osnovo (dokončni davek).

Druge spremembe:

• Dvoletno povprečje — vstop je dovoljen, če povprečje prihodkov dveh predhodnih let ne presega 120.000 € (obe leti polno zavarovani), 50.000 € (v nobenem letu) oziroma 85.000 € (v enem letu).
• Petletne čakalne dobe ni več — prvotni ZPZR jo je uvedel, novela ZPZR-A (velja od 7. 3. 2026) pa jo je odpravila; po izstopu se lahko vrnete, ko spet izpolnjujete prihodkovni pogoj.
• Normiranec lahko je DDV zavezanec in takrat vstopni DDV odbija po splošnih pravilih (63. člen ZDDV-1) — normirani odhodki veljajo le za dohodnino.

Napake pri izbiri oblike

1. »D.o.o., ker tako delajo znanci« — stroški računovodstva in prispevkov vas bremenijo tudi brez prometa.
2. Zamujena identifikacija za DDV — po preseženih 66.000 € velja takojšnja identifikacija; zamuda pomeni globo in obračun DDV za nazaj (od transakcije, s katero ste presegli 66.000 €).
3. Sprememba oblike sredi leta — računovodsko zahtevna; bolje se odločiti natančno na začetku.

Vprašanja pred odločitvijo

• Pri samostojnem opravljanju storitev primerjajte poslovanje z dejanskimi in normiranimi odhodki; preverite tudi pogoje zavarovanja in prihodkovne meje.
• Pri dopolnilni dejavnosti preverite pogoje za popoldanski s. p. ter primernost dejanskih ali normiranih odhodkov.
• Pri večjih stroških, več partnerjih ali poslovnih tveganjih primerjajte tudi d. o. o.
• Če načrtujete kapitalskega vlagatelja, preverite obliko družbe, v katero bo lahko vstopil z lastniškim deležem.

Ne glede na obliko velja isto: računi morajo biti brezhibni po 82. členu ZDDV-1, hramba 10 let po 86. členu in od 1. 1. 2028 obvezen B2B e-račun po ZIERDED.

Potrebujete avtomatizacijo? eFascikel pomaga pri pripravi računov s kodo UPN QR in preverjanju podatkov pred izdajo. Davčno obravnavo in vsebino računa preverite glede na svoje poslovanje.